Svete maše

Svete maše do 11. aprila bodo darovane v župnijski cerkvi v Metliki brez udeležbe ljudstva.
Možno je prejeti obhajilo pol ure po maši. Za zakrament spovedi se dogovorite po telefonu.

Izredno pismo slovenskih škofov za veliko noč 2021.
Dragi sobratje duhovniki, redovnice, redovniki, diakoni, bogoslovci, dragi bratje in sestre!
Letošnja Velika noč poteka tako kot lanska v znamenju epidemije koronavirusa. Skozi vse leto smo upali, da se bodo razmere izboljšale, pa se nam do zdaj to ni posrečilo. Uresničuje se Salomonov pregovor, ki pravi: »Pričakovanje, ki se oddaljuje, stiska srce, upanje, ki prihaja, je drevo življenja« (Prg 13,12). Tudi vsem, ki se vam ob misli na epidemijo zdi, da se vaše pričakovanje oddaljuje, kličemo s piscem Pisma Hebrejcem: »Zato vzravnajte onemogle roke in klecava kolena ter napravite za svoje noge ravna pota, da se to, kar šepa, ne bo izvinilo, marveč bo ozdravelo!« (Heb 12,12-13).
Vstopamo že v drugo leto epidemije koronavirusa in največji spremembi, ki ju doživljamo in ju moramo sprejeti, sta veliko omejevanje javnega, družbenega in cerkvenega življenja ter obračanje navznoter, v manjše skupnosti in gospodinjstva, v svoje družine ter v svoje duše in svoja srca – kakor je Gospod naročil Petru: »In ti, ko boš nekoč šel vase, potrdi svoje brate!« (Lk22,32). Tako kot ostalo javno in družbeno življenje se obračajo navznoter tudi naši verski obredi in naše verske slovesnosti. Vabimo in spodbujamo vas, da vse velikonočne obrede in slovesnosti, ki so izvedljive v krogu družin in gospodinjstev, pripravite s preprostim srcem in jih opravite v krogu svojih domačih.
Zaupamo stroki in oblastem ter se jim zahvaljujemo za nadčloveške napore, ki jih vlagajo v omejevanje in preprečitev širjenja epidemije. Velikonočni čas pa je s slavjem vstajenja našega Gospoda še večji vir trdnega upanja in prepričanja v zmago velikonočnega Jagnjeta, v zmago krotkosti in potrpežljivosti, v zmago dobrote in ljubezni: »To sem vam povedal, da bi v meni imeli mir. Na svetu boste imeli stisko; a zaupajte, jaz sem svet premagal!« (Jn 16,33). Kakor zvečer tistega dne, prvega v tednu, naj vstali Gospod tudi letos vstopi v vaše hiše in v vaše domove in vam prinese velikonočni pozdrav: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19-20).
 
Svete maše z udeležbo ljudstva so do nadaljnjega odpovedane. Župnijska cerkev v Metliki je vsak dan odprta od 8.00 do 18.00 za osebno molitev vernikov. Vsak dan lahko po končani sveti maši individualno prejmete sveto obhajilo. Za prejem zakramenta spovedi se je potrebno dogovoriti po telefonu ali elektronski pošti. V cerkvi lahko prejmete tudi blagoslovljeno vodo za domačo rabo.
Župnijska pisarna je odprta za srečanje z eno osebo samo za nujne in neodložljive zadeve, ki jih ni mogoče urediti na daljavo. Svoj prihod prej najavite po telefonu
 
Mt 28,8–15
»NE BOJTE SE! POJDITE IN SPOROČITE MOJIM BRATOM.«
Živimo v zanimivem času, ki je drugačen od naših dosedanjih navad in vzorcev obnašanja, kar se kaže tudi v našem krščanskem življenju. To je zaznamovalo tudi naša praznovanja cerkvenih praznikov v zadnjem letu dni. Tudi naš največji praznik, velika noč je za nami.
Zanimivo je, da lahko stvar, ki je ne vidimo niti s prostim očesom, postavi naše življenje na glavo. Že več kot leto dni se borimo s korona virusom. Srčno upam, da smo se skozi ta čas uspeli česa naučiti; poglobiti našo vero ter se bolje povezati med seboj in Jezusom. V kolikor nam je to uspelo, je bil ta čas za nas tudi nadvse koristen. S tem smo lahko tudi na velikonočno jutro iskreno vzklikali: »Aleluja!«
Jezus pa nas z današnjo Božjo besedo še posebej vzpodbuja: »Ne bojte se!« Žal nas v povezavi z novim virusom obdajajo številni strahovi, a gledati moramo »svetlobo in ne temo«. Osebno moramo ozavestiti neizmerno odrešujoče oznanilo, da je življenje premagalo smrt. In to je pomembno tudi v teh časih.
Gospod daje v našem življenju različna znamenja in nam kaže, da vsako proti naravi storjeno dejanje terja svoj davek. Posledica takšnega razmišljanja in delovanja je tudi koronavirus. Odslej smo prisiljeni v drugačen način razmišljanja in življenja, kot smo ga bili navajeni, tudi na področju naše vere. A ne pozabimo, da bi bilo vse naše upanje zelo krhko, če ne bi bilo tistega velikega upanja, ki je ena od Božjih kreposti, med katere spadata tudi vera in ljubezen. Te lastnosti vsakega vernega človeka so nosilni stebri krščanske resničnosti. Vera je namreč pogled naprej, upanje pa usmerja korak prihodnosti, katere začetek je vstali Kristus. V njem se je namreč pokazalo, kaj bomo, če se bomo v življenju dosledno ravnali po njegovem nauku in zgledu – da bomo poveličani Božji otroci. Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res?
Povzeto po: G. Gorenc, radio.ognjisce.si
YOUCAT – katekizem za mlade
 
Ali obstajajo dokazi o Jezusovem vstajenju?
Za Jezusovo vstajenje ni dokazov v naravoslovnem pomenu. Obstajajo pa zelo močna osebna in kolektivna pričevanja številnih sodobnikov jeruzalemskih dogodkov.
(KKC 639–644, 647, 656–657)
 
Najstarejše pisno pričevanje o Jezusovem vstajenju je pismo, ki ga je okrog 20 let po Kristusovi smrti sv. Pavel pisal Korinčanom: »Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali« (1 Kor 15,3–6). Pavel tu poroča o živem izročilu, ki ga je našel v praobčini, ko je dve ali tri leta po Jezusovi smrti in vstajenju sam postal kristjan; to je zapisal na podlagi svojega osebnega srečanja z vstalim Gospodom, srečanja ki ga je vrglo iz tira. Kot prvi dokaz resničnosti Jezusovega vstajenja so učenci razumeli dejstvo praznega groba (Lk 24,5–6). In ravno žene – ki po tedanjem pravu niso bile sposobne pričati – so to odkrile. Čeprav je o apostolu Janezu že ob praznem grobu rečeno, da »je videl in veroval« (Jn 20,8), se je gotovost, da Jezus živi, utrdila šele po mnogih prikazovanjih. Množica srečanj z Vstalim se je končala s Kristusovim vnebohodom. Kljub temu so bila tedaj in so še danes srečanja z živim Gospodom: Jezus Kristus živi.